A
P
s
d
t
r
i
z
1
S
r
r
Z
k
d
n
k
d
m
d
2
o
M
O
(
A
SM '23
P
OVZETE
K
EU Komi
s
trategijo z n
a
d
igitalni dvoj
č
r
ansformacij
o
z
vesti EU str
a
. ZGOD
O
S
lika1: Zg
o
evolucij [1
]
Zgodo
v
evolucij j
e
Z
načilnost
k
ibernetični
d
efinirala
E
n
adaljevanj
u
k
ibernetični
d
efinicij.
V
m
nenje, d
a
d
vojčki.
. DIGIT
A
Digitaln
i
o
bjavil pro
f
M
ichigan l
O
snovni m
o
Slika 2).
A
V
s
ija je janua
rj
a
zivom Druž
b
č
ek sestavljen
o
in odporno
s
a
tegije, venda
r
O
VINSKI
P
o
dovinski p
r
]
v
inski pri
k
e
podan
4. in
d
fizični s
i
E
U Komis
i
u
. Pojavlj
a
fizični sist
e
V
EU je
d
a
so klju
č
A
LNI DV
O
i
dvojček
j
f
. dr. Mic
h
eta 2002,
o
del je p
r
V
TOMATIZ
A
IZ 4. V
5
rj
a 2022 razv
i
b
a 5.0, ki je
iz mnogih di
g
s
t pred nara
v
r
brez očitnih
p
P
REGLE
D
r
ikaz indust
r
k
az razvoj
a
na mnog
i
d
ustrijske
i
stemi. In
d
i
ja in bo
a
se vpr
a
e
m in tu je
d
o leta 2
0
č
na tehno
l
O
JČEK
j
e prvi pi
s
h
ael Griev
e
ko je de
r
ikazal na
A
CIJA ST
R
5
. INDU
S
Gor
a
K
i
la razvojno
s
ekvivalentna
g
italnih dvoj
č
nimi katastr
of
p
omanjkljivo
s
D
RAZVOJ
A
r
ijskih
a
industri
j
i
h slikah
revolucije
d
ustrijo 5.
0
obravnava
n
a
šanje, ka
j
veliko razl
i
0
20 prevl
a
l
ogija dig
i
s
no definir
a
e
s na Uni
v
lal za N
A
primeru r
a
Posvet
R
EGE IN M
O
S
TRIJSK
O
azd RAKO
V
K
ibernova, s
s
trategijo z n
a
I
ndustriji 4
.
č
kov. Industri
j
of
ami, tehnol
o
s
ti, ki jih vse
b
A
j
skih
(1).
so
0
je
n
a v
j
je
i
čnih
a
dalo
i
talni
a
l in
v
erzi
A
SO.
a
kete
Sli
k
Av
t
Di
g
fizi
č
inf
o
Di
g
def
i
pre
d
sve
t
nat
a
gla
s
pre
d
sist
e
dv
oj
dig
i
sim
u
vzd
r
dv
oj
pro
c
v si
n
O
NTAŽE 2
0
O
REVO
L
V
EC
.p.
a
slovom Ind
u
.
0 z nadgraj
e
j
a 5.0 postav
lj
o
gijo pa obra
b
ujejo.
k
a 2: Prvi
m
Definic
t
orjeva de
f
g
italni dvo
j
č
nega dvo
j
o
rmation co
n
g
ital Twin
C
i
nicijo:
D
d
stavitev
e
t
a, sinhron
a
nčnostjo
[
s
i: Digital
n
d
videnega
e
ma ali p
r
j
ček) ki sl
u
i
talni dvoj
n
u
lacija, int
e
r
ževanje [
4
j
ček je di
g
c
esom ime
n
n
hronizira
n
0
23 –
A
SM
Lju
L
UCIJO
u
strija 5.0. Le
e
no Industrij
o
lj
a človeka v
v
nava bolj o
b
m
odel digita
l
i
je se zel
o
f
inicija iz
j
ček je i
n
j
čka. (The
n
struct of t
h
C
onsortium
D
igitalni
d
ntitet in
p
i
zirana z
d
[
3]. Defini
n
i dvojče
k
ali dejans
k
r
ocesa v
r
ži kot njeg
o
n
ik za pra
k
e
gracija, te
4
]. Povzet
g
italni mo
d
n
ovanega fi
z
n
i interakcij
i
'23
bljana, 06.
d
e
ta 2016 je J
a
o
5.0. Celotn
center, poud
a
b
robno. V Sl
o
a
lnih dvojč
k
o
pogosto
leta 201
n
formacijs
k
Digital
T
h
e Physical
iz ZDA i
m
d
vojček j
e
p
rocesov i
z
d
oločeno
f
i
cija iz
W
k
je digi
t
k
ega fizič
n
realnem s
v
o
v dejansk
o
k
tične na
m
e
stiranje, s
p
t
ek defini
c
d
el fizične
g
zični dvojč
i
d
ecember 20
a
ponska razv
i
a Japonska
b
a
rja tudi zele
n
o
veniji je tre
b
k
ov [2]
spreminjaj
o
9
se gla
s
k
i konstru
k
T
win is t
h
Twin.) DT
m
a objavlje
n
e
virtual
n
z
resnične
g
f
rekvenco
i
W
ikipedije
s
t
alni mod
e
n
ega izdel
k
v
etu (fizič
n
o
nerazločlj
i
m
ene, kot
s
p
remljanje
i
ij: Digital
n
g
a objekta
ek in oba s
t
23
1
i
la
b
o
n
o
b
a
o
.
s
i:
k
t
h
e
C
n
o
n
a
g
a
i
n
s
e
e
l
k
a,
n
i
i
v
s
o
i
n
n
i
s
t
a
I
Z
G
K
2
z
a
n
t
e
r
p
s
d
d
f
n
3
d
z
T
J
p
s
k
d
D
u
s
r
z
z
d
n
p
i
m
s
j
a
d
5
p
p
m
o
S
p
Z
4. V 5. IND
U
G
orazd RAKO
V
K
ibernova s.p.
_____
_
2
z
a namene
a
daptacije
(
n
adgradnje:
e
stiranja, n
a
Digitaln
i
ealnem č
a
p
redstavite
v
s
imulacijo
d
vojček v
s
d
vojčkom
z
f
izičnih dv
o
n
ove vredn
o
. JAPON
DRUŽ
B
Japonci
d
ružbo def
i
z
nanosti in
T
echnology
J
anuary 22,
Japonsk
i
p
retvoriti c
e
s
tvari, kmet
k
ompletno
d
ružbene s
i
D
ružba 5.0
u
porabljajo
s
tvari, robo
t
esničnost
z
dravstvu
i
z
aradi ekon
o
d
ržavljanov
19. a
p
n
ajpomemb
n
p
redstavil
k
m
enovane
s
mart socie
t
a
ponska vl
a
V osno
v
d
igitalne dv
o
5
.0 kot di
g
p
olov (bra
t
p
rostor, ki
s
m
ešane res
n
o
ptimirata
S
enzorji z
p
ostavljeni
v
U
STRIJSKO
R
V
EC
_
________
_
: vizualiz
a
(
indeks zre
l
simul
a
a
dziranja,
v
i
dvojčki
a
su in
z
v
pretekl
o
napoveda
n
s
inhronizir
a
z
digitalni
m
o
jčkov je
o
sti današnj
e
SKI RAZ
V
B
A 5.0
so Družb
o
i
nirali janu
a
tehnologij
e
Basic Pl
a
2016).
i
plan nač
e
lo Japons
k
t
ijstvo, voz
i
industrijo
i
steme, cel
o
je družb
a
napredne
t
e, umetno
v vsakda
n
i
n drugih
o
mije, tem
v
– človeko-
c
p
rila leta
n
ejše japo
n
k
oncept
D
tudi super
t
y). Kasne
j
a
da.
v
ni definici
j
o
jčke neko
l
g
italni dvoj
t
ov): kiber
n
s
ta spojena
ničnosti
gospodars
t
merilniki
v
fizičnem
R
EVOLUCIJ
O
_
________
_
a
cije, anal
i
l
osti, RW
T
a
cije,
d
v
zdrževanja
…
uporablja
j
z
godovinsk
e
o
sti in
n
e priho
d
a
ni interakc
m
i programi
najučinkov
e
ga časa.
V
OJNI M
O
o
5.0 ali
S
a
rja 2016
e
(The 5
t
a
n, Govern
m
r
tuje v di
g
k
o, dobese
d
i
la, naravo,
in tudi vs
e
o
politiko,
a
, v kateri
IT tehno
l
inteligenc
o
n
jem življ
e
področjih
v
eč zaradi
k
c
entrična d
r
2016,
j
n
sko posl
o
D
ružbe 5.0
pametna
d
j
e ga je p
r
j
i na nivoj
u
l
iko predefi
ček je sest
a
n
etični pr
o
v celoto p
r
(MR, AR,
t
vo in c
e
, vmesni
k
svetu na
v
O
_
________
_
i
ze, predi
k
T
H Aachen
)
d
iagnosticir
a
…
j
o podatk
e
e
podatke
s
edanjosti
d
nosti. Fi
z
iji z digita
l
za optimi
r
i
tejši gene
r
O
DEL
S
uper pa
m
v petem
P
t
h Science
m
ent of J
a
g
italne dv
o
d
no vse fi
z
promet, m
e
storitven
filozofijo,
ljudje ak
t
l
ogije, int
e
o
in obog
a
e
nju, indu
s
delovanja
,
k
oristi in u
d
r
užba.
j
e Keida
n
vno združ
e
(Society
d
ružba (S
r
omovirala
u
cele drža
v
nirali. Japo
n
a
vljena iz
d
o
stor in fi
z
r
eko vmes
n
VR) tak
o
e
lotno dr
u
k
i, omrežji
v
seh objekt
i
_
________
_
k
cije,
)
ter
a
nja,
e
v
za
ter
z
ični
lnim
r
anje
r
ator
m
etno
P
lanu
and
a
pan,
o
jčke
z
ične
m
esta,
n
e in
itd.
t
ivno
e
rnet
a
teno
s
triji,
,
ne
d
obja
n
ren,
e
nje,
5.0)
S
uper
tudi
v
e so
nska
d
veh
z
ični
n
ikov
o
da
u
žbo.
i
so
i
h in
pro
c
pro
s
poš
l
ki
d
jap
o
pre
b
ene
g
let.
Sli
k
dv
oj
soc
i
akt
i
dru
ž
dru
g
zar
a
ud
o
Sli
k
dru
ž
_
________
_
c
esih in
p
s
tor, kjer
l
jejo nazaj
v
d
igitalne d
v
o
nski dru
ž
b
ivalstva,
k
g
a od cilje
v
k
a 3: Prva s
j
čka iz 201
6
Družba 5.
i
ety je dr
u
i
vno upora
b
ž
benem ži
v
g
ih podro
č
a
di ekonom
bja vsakeg
a
k
a 4: Japon
s
ž
be [5]
_
________
_
p
ošiljajo
p
p
odatke s
v
fizični pr
o
v
ojčke vsak
o
ž
bi je gl
a
k
i se še š
t
v
so postavi
l
lika Japons
k
6
[5]
0 imenov
a
u
žba, v ka
t
b
ljajo v v
s
v
ljenju, ind
u
čj
ih delova
n
s
ke koristi,
a
državljan
a
s
ka zgodov
i
_
________
_
p
odatke v
programi
o
stor stroje
o
dnevno u
p
a
vni probl
e
t
evilčno z
m
li povpreč
n
ke kot digi
t
a
na tudi
S
t
eri se digi
t
s
akdanjem
d
ustriji, zdr
a
a
nja, ne v
e
temveč za
r
a
.
i
nska lestvi
_
________
_
ASM '
2
kibernetič
n
obdelajo
i
m
in ljude
m
p
orabljajo.
V
e
m staran
j
m
anjšuje.
Z
n
o starost 1
0
t
alnega
S
uper sm
a
t
alni dvojč
k
fizičnem
i
a
vstvu in
n
e
č predvse
m
r
adi koristi
i
ca človešk
e
_
2
3
n
i
i
n
m
,
V
j
e
Z
a
0
0
a
rt
k
i
i
n
n
a
m
i
n
e
A
p
i
n
p
e
l
e
i
n
I
e
d
p
n
o
r
v
R
s
m
P
S
n
V
a
s
o
s
b
p
c
A
SM '23
Japonsk
a
p
rikazuje
n
formacijs
k
p
ametno dr
u
e
vropsko le
s
e
stvici str
i
n
formacijs
k
n
dustrija
e
kvivalentn
a
Na inter
n
d
vojčki (on
i
p
o različni
h
n
arisani v
o
pisi, zgiba
n
azumelo či
m
v
anglešči
n
R
azvojna v
i
s
pozna in s
p
m
očna p
r
op
a
P
rimer digit
S
ilka 5: Pri
m
n
aravnih ne
s
V
družbi 5.
0
a
nalizo u
m
s
estavljenih
o
pazovanja
s
atelitom,
b
rezpilotni
m
p
odlagi se
n
c
est iz avto
m
Dvojče
k
zatočišč
i
pametni
h
a
zgodovin
s
človeško
k
e, ki se l
e
u
žbo - D
r
s
tvico indu
s
i
žeta za
k
e družbe v
4.0. Jap
o
a
Industriji
4
n
et straneh
j
i
jih tako
n
h
področjih
barvnih st
r
n
kah zato,
d
m
več drža
v
n
o, da ji
h
i
zija zaživi
p
rejme za
s
a
ganda, ki
j
alnega dvo
j
m
er digital
n
s
reč [6]
0
je mogoč
e
m
etne intel
i
iz razli
č
območij, k
i
z vre
m
m
i letali, i
n
n
zorjev in
m
obilov.
k
zagotovi
i
h in p
o
h
telefonov
s
ka lestvic
a
družbo o
e
ta 2016 p
r
r
užbo 5.0.
s
trijskih re
v
eno stopn
j
digitalno
p
o
nska Dr
u
4
.0 iz EU.
j
aponske v
l
n
e imenujej
o
(lahko m
i
r
ip slikah,
d
a bi jih l
a
v
ljanov. Pre
v
h
lahko r
a
samo, če j
s
vojo. Potr
e
j
o imajo.
j
čka je na S
n
ega dvojč
k
e
novo vre
d
i
gence vel
č
nih infor
m
i
jih je pri
z
m
enskim
n
formacija
m
informacij
e
vsaki ose
bi
o
moči pre
k
in drugih
n
družb (Sli
k
d lovske
r
etvori v s
V primerj
a
v
olucij (Sli
k
j
o. Preho
d
p
o EU lestv
i
u
žba 5.0
l
ade so digi
o
) porazd
e
nistrstvih)
z enostav
n
h
ko prebra
l
v
edli so jih
a
zumemo
t
o
čim več
l
e
bna je izr
e
liki 5.
k
a za preve
n
d
nost ustva
r
ikih poda
t
m
acij, kot
z
adela nesr
e
radarjem
m
i o škod
i
e
o poško
d
i
informac
i
k
posam
e
n
aprav gle
d
k
a 4)
do
s
uper
a
vi z
k
a 1)
d
iz
i
ci je
je
i
talni
e
ljeni
lepo
nimi
l
o in
celo
t
ujci.
ljudi
e
dno
n
tivo
r
iti z
t
kov,
t
so
e
ča s
ali
i na
d
bah
i
je o
e
znih
d
e na
j
Za
zm
a
Po
d
b
ist
v
Dr
u
Sli
k
(hu
m
Vla
zna
n
Te
c
izv
e
So
c
kat
a
razmere n
e
zavetišča.
Hitro odkr
i
robotov, d
r
j
e prizadel
a
Izvede o
p
pomoč z
vozili itd.
celotno d
r
a
njšati ško
d
d
obne digit
a
v
enih podr
o
proizvodnj
a
kmetijstvo
mobilnost
zdravje in
n
hrana
energija
zaščita pre
d
u
žba 5.0 je
č
k
a 6: Druž
b
m
an-center
e
da Japons
k
n
osti in t
e
hnology B
a
e
dbo Druž
b
iety 5.0 i
m
a
strofah:
Dodani
naravn
i
transfo
r
IZ 4. V 5. IN
D
e
sreče ter lj
u
i
je ponesre
č
o
nov, ipd.
a
nesreča.
p
timalno
d
droni, sa
m
r
užbo lahk
o
o in doseči
a
lne dvojčk
e
o
čjih Japon
s
a
n
ega starejš
i
d
naravnim
i
č
loveko-ce
n
a 5.0 je člo
v
e
d) [7]
k
e je marca
e
hnologije
a
sic Plan)
b
e 5.0.
D
m
a dodatk
e
sta o
m katastro
f
r
macijo.
D
USTRIJSK
O
Go
r
udi varno
p
čence in ji
h
hitro reši i
z
d
ostavo m
a
m
ovozečim
i
o
te rešit
v
zgodnje o
k
e
razvijajo
n
s
ke:
ih
i
nesrečami
n
trična (Sli
k
v
eško osre
d
a
2021 sp
r
(The 6th
[8] s kate
r
D
ruga petl
e
e
po coron
o
dpornost
f
am in traj
n
O
REVOLUCI
J
r
azd RAKOV
E
Kibernova s.
p
remaknite
h
s pomoč
j
z
stavb, ki j
i
a
terialov
z
dostavni
m
v
e pomaga
j
k
revanje.
n
a vseh
k
a 6).
d
otočena
ejela 6. pl
a
Science a
n
im nadalju
j
e
tka izved
b
i
, klimatsk
i
družb pr
o
n
ost z zele
n
J
O
E
C
p.
3
v
j
o
i
h
z
a
m
i
j
o
a
n
n
d
j
e
b
e
i
h
o
ti
n
o
I
Z
G
K
4
4
k
E
v
P
r
g
r
ž
i
n
p
I
p
d
v
p
z
p
d
o
o
c
J
T
c
t
e
p
Z
4. V 5. IND
U
G
orazd RAKO
V
K
ibernova s.p.
_____
_
4
V dr
u
zgra
j
kibe
r
nato
preo
b
Pou
d
nara
v
druž
b
Me
d
zna
n
ume
t
in re
se u
v
viso
k
črka
širše
življ
e
etik
o
. INDUS
T
Dne 10.
k
omisariatu
E
U pod nas
l
v
ision for E
u
P
ri EU raz
v
azvoja in
d
g
ospodarst
v
azvijati in
d
ž
al tudi Slo
v
n
dustrijo p
o
p
rioritet in
n
dustrija,
d
p
rva, pote
m
d
ružba 5.0,
v
sem jasno
,
p
oudarjati.
z
a razvoj c
e
p
rva). Ljud
j
d
običek pri
d
o
dpornost (
S
o
rodje v ro
k
c
iljev. Čl
o
J
aponska.
B
T
ehnologij
a
c
ilja na Jap
o
e
hnologije,
p
red vsem s
v
U
STRIJSKO
R
V
EC
_
________
_
u
žbi 5.0 bo
j
en kot digi
t
r
netskem p
r
realiziran
v
b
likovanje
d
d
arjeno je s
p
v
oslovja, t
u
b
oslovja.
d
disciplinar
n
n
ost, te
h
t
nost(-e),
m
e
ševanje pr
o
v
ede tudi
v
k
e šole (n
a
A je opre
d
, vključn
o
e
njem, ek
o
o
, itd.
T
RIJA 5.0
januarja 2
0
za inovac
ij
l
ovom: In
d
u
rope spis
a
v
ojni politi
k
d
ustrija. T
o
v
a industrij
a
d
ustrijo, po
t
v
enija imat
o
vsod že
3
zato je
d
a je vsa
k
m
vse ost
a
kot na Jap
,
da je ind
u
Seveda vel
j
e
lotne druž
b
j
e so post
a
d
eta tudi
o
Slika 7),
t
k
ah člove
k
o
veko-cent
r
B
laginja drž
a
a
je glavno
o
nskem. Dr
u
ne brez nj
e
v
etom in ž
a
R
EVOLUCIJ
O
_
________
_
vsak elem
e
t
alni dvojč
e
r
ostoru in
v
fizičnem
p
d
ružbe.
p
ajanje zna
n
u
di humanis
n
o izobraže
v
h
nologija,
m
atematika
o
blemov v
r
v
vrtce, o
s
a
univerza
h
d
eljena kot
o
z umet
n
o
nomijo, pr
IZ EU
0
22 je izšla
ij
e in znano
d
ustry 5.0,
a
a
na od mno
g
k
i - Industr
i
o
pomeni
,
a
in da j
e
t
em pa šele
a močan st
o
3
0 let izri
n
treba dati
k
omur jasn
o
a
lo. Ni p
o
onskem. N
a
u
strija prv
a
j
a tudi pri
E
b
e (ob tem
a
vljeni pre
d
o
koljski ze
l
t
ehnologija
k
a, ki služi
r
ični sist
e
a
vljanov je
orodje za
u
žba se ra
z
e
. Tu je pa
a
l tudi pred
O
_
________
_
e
nt družbe
e
k v
p
rostoru za
n
ja ne le
tike in
v
anje STE
A
inženir
s
itd., za is
k
r
esničnem
s
s
novne, sre
d
h
jih že im
oblikovanj
n
ostjo, kul
t
avom, poli
pri Genera
l
s
t vizija ra
z
a
transform
a
g
ih avtorje
v
i
ji 5.0- je j
da je j
e
najprej
t
storitve. E
U
o
ritveni lo
b
n
ja iz razv
o
strategiji
o
: industrij
o
stavljen
n
a
Japonske
m
a
in to ni
t
E
U Industrij
da je indu
s
d
dobiček,
l
eni preho
d
pa je v E
U
doseganju
e
m ima
prva prior
i
doseganje
z
vija z razv
o
Japonska
d
EU.
_
________
_
A
M -
s
tvo,
k
anje
s
vetu
d
nje,
m
ajo).
e ali
t
uro,
i
tiko,
l
nem
z
voja
a
tive
v
[9].
edro
edro
t
reba
U in
b
i, ki
o
jnih
ime
j
a je
n
aziv
m
je
t
reba
i 5.0
s
trija
pred
d
in
U
le
teh
tudi
i
teta.
tega
o
jem
d
aleč
Sli
k
pre
h
last
n
vel
i
ka
m
mo
r
izd
e
no
v
po
d
več
m
up
o
zah
t
str
o
str
o
vel
i
str
o
rev
o
ind
u
za
l
lju
d
izd
e
več
a
traj
n
osr
e
app
r
ust
v
om
o
_
________
_
k
a 7: Indus
t
Ljudje,
h
od v podj
e
n
ike povs
o
i
ko poveče
v
m
en okoli
r
ale mars
i
e
lkov, kar
p
v
a orodja i
n
d
poro, kro
ž
m
ilijonske
rabnike en
a
t
eva zelo
škov, kot s
t
V Slov
e
škovno o
b
i
ko priliko
z
ške.
Industr
i
o
lucija, je
u
strije 4.0,
l
judi in sk
u
d
i in tudi
e
lavo hip
e
a
nju odp
o
n
ostnega
o
e
dotočeni
r
oach).
Glavna
v
arjanje d
e
o
gočajo v
e
_
________
_
t
rija 5.0- E
U
odpornost
e
tjih so po
s
o
d. Gledan
o
v
anje stro
š
vratu podj
i
kje zam
e
p
omeni raz
v
n
nove stroj
ž
no logisti
k
investicije
a
ki ali slabš
močne p
r
t
a Industrij
a
e
niji imam
o
b
remenitev
z
a nadaljnj
i
ij
a 5.0 ali
nova in
v kateri na
p
u
paj z nji
m
procese n
a
er
-individua
rnosti po
d
o
kolja. Pr
o
na člo
prednos
t
e
lovnih m
e
e
čjo perso
n
_
________
_
U
Komisija
na katastr
o
s
tavljeni pr
e
n
o bilančn
o
š
kov. Zele
n
etij, saj
b
e
njati np
r
v
oj izdelko
v
e, zeleno i
n
k
o materi
a
, da bod
o
š
i, a boljši
d
r
ojekte za
a
3.0 in 4.0.
o
močan z
e
skušajo
p
i
razvoj it
d
tudi peta
nastajajoč
a
a
predna teh
n
m
i, da izbol
j
a delovne
m
a
liziranih
i
d
jetij in
z
o
cesi so
v
o
veka (h
u
t
industri
j
e
st višje
v
n
alizacijo
_
________
_
ASM '
2
[10]
o
fe in zele
n
e
d dobiček
o
gre pa
z
n
i prehod
j
odo tovar
n
r
. materia
l
v
od začet
k
n
formacijs
k
a
lov, kar
s
o
izdelki
z
d
o narave.
T
zmanjšan
j
e
leni lobi,
k
p
rikazati k
o
d
. da bi skr
i
industrijs
k
a
nadgradn
j
n
ologija de
l
j
šajo počut
j
m
mestu
z
i
zdelkov
o
z
agotavljan
j
v
prvi vr
s
u
man-centr
i
j
e 5.0
j
v
rednosti,
k
izdelkov
i
_
2
3
n
i
–
z
a
j
e
n
e
l
e
k
a,
k
o
s
o
z
a
T
o
j
e
k
i
o
t
i
li
k
a
j
a
l
a
j
e
z
a
o
b
j
e
s
ti
i
c
j
e
k
i
i
n
IZ 4. V 5. INDUSTRIJSKO REVOLUCIJO
Gorazd RAKOVEC
Kibernova s.p.
ASM '23
5
storitev za stranke ter izboljšano svobodo razvoja
za delavce. Z omogočanjem digitalizirane
avtomatizacije proizvodnih procesov se lahko
delavci več svojega časa osredotočijo na
zagotavljanje izboljšanih storitev in izdelkov po
meri.
V zvezi s tem lahko industrijo 5.0
razumemo kot dopolnitev napredka, doseženega v
industriji 4.0, ki podpira ljudi in ne nadomešča
ljudi. To omogoča ljudem, da posredujejo, kjer je
potrebno. Odmika se od pretirane avtomatizacije
ter vključuje kritično razmišljanje in
prilagodljivost, hkrati pa še vedno izkorišča
natančnost in ponovljivost strojev.
Večja osredotočenost na trajnost in
odpornost pomeni, da podjetja postanejo bolj
agilna in prilagodljiva na krizne situacije. Tako
hkrati naredijo pozitiven vpliv na družbo – saj
podjetja sama ublažijo morebitne negativne
učinke, namesto da mora to početi država na
račun drugih storitev za ljudi.
Osredotočenost na dobiček podjetja bolj
malo pomeni, če podjetje izgublja ljudi, ne more
poslovati zaradi orkanov ali poplav ali pa zaradi
nove pandemije, predrage energije, s prekinjeno
dobavo materialov, če kibernetski pirati blokirajo
informacijski sistem ali druge katastrofe. Tisti, ki
so sposobni postati bolj osredotočeni na človeka,
odporni in trajnostni, bodo verjetno postali
vodilni, tisti, ki jim ne bo uspelo slediti, pa bodo
zaostajali.
Politika in merjenje gospodarske
dejavnosti morata dati večji poudarek
materialnemu/realnemu gospodarstvu namesto
finančnim meritvam in kratkoročnemu
dobičkarstvu. Industrija 5.0 bi se morala na
primer usmeriti v sodobno ekonomsko
razmišljanje, kot je npr. donos na materialna
sredstva, vrnitev vložene energije, donosnost
naravnih sredstev in vrednotenje človeškega
kapitala.
Zaposleni se lahko učijo na delovnem
mestu, vendar bo obstajala velika potreba po
izpopolnjevanju. Pričakuje se, da bodo zaposleni
v proizvodnji potrebovali višje veščine
kreativnega reševanja problemov, analize
podatkov in računalniškega programiranja. Poleg
tega bo potrebno nenehno učenje, da bomo sledili
hitro spreminjajočemu se okolju.
Industrija 5.0 je model naslednje stopnje
industrializacije, za katerega je značilna vrnitev
delovne sile v tovarne, porazdeljena proizvodnja,
inteligentne dobavne verige in hiper prilagajanje
(hyper customization), vse pa je namenjeno
vedno znova zagotavljanju prilagojene
uporabniške izkušnje in dobremu počutju
delavcev.
Industrija 5.0 je model naslednje stopnje
industrializacije, za katerega je značilna vrnitev
delovne sile v tovarne, porazdeljena proizvodnja,
inteligentne dobavne verige in hiper prilagajanje
(hyper customization), vse pa je namenjeno
vedno znova zagotavljanju prilagojene
uporabniške izkušnje in dobremu počutju
delavcev.
Skrb za izgubo delovnih mest spominja na
že znani Ludizem, ki se pojavi ob vsaki
tehnološki revoluciji, vendar je zgodovina
dokazala, da je strah o izgubi delovnih mest
odveč, saj nove tehnologije prinesejo več novih
delovnih mest, kot jih ukinejo.
Odpornost na razne pandemije, vojne,
kibernetske napade, poplave , orkane,
pomanjkanje materialov, energije, itd. postaja
vsak dan bolj pogoj za preživetje, zahteva
posebne strategije in pripravljene projekte in
organizacije za nujne nenadne primere.
Revolucionarna je ideja o povečanju
števila ljudi v proizvodnji kot rokodelcev za
dodelavo hiper individualiziranih izdelkov. Tu
gre za spreminjanje proizvodnje v storitve.
Resnično fizično dejstvo je, da roboti ne zmorejo
avtomatizirati vseh opravil. Tovarne v današnjem
času zavračajo želje kupcev, ki zahtevajo preveč
ročnega dela, ker se ne splača in v bodočnosti nič
ne kaže bolje. Vendar je tu pravi problem razvitih
držav, da za to strategijo preprosto ni dovolj ljudi.
Drugi problem je pa v naravi ljudi. Večina ljudi
ne želi odstopati od povprečja, zato tudi ne želi
imeti izdelkov drugačnih od drugih. Tistih, ki
odstopajo in želijo individualizirane izdelke je
samo nekaj odstotkov populacije že vso človeško
zgodovino.
Globalna tekma se iz področja tehnologije
seli na talente.
IZ 4. V 5. INDUSTRIJSKO REVOLUCIJO
Gorazd RAKOVEC
Kibernova s.p.
______________________________________________________________________________
ASM '23
6
Danes ves razvoj- tudi družbe - sloni na
najmodernejših tehnologijah = digitalnih
dvojčkih, zato japonske strategije pišejo in rišejo
sheme v prvi fazi inženirski strategi, jih je pa
kasneje treba z močno propagando razširiti na vse
državljane, kar je izjemno težko. To je seveda
tudi inovacijski razvoj, a ciljna inovacija je točno
definirana – digitalni dvojčki vseh sistemov.
5. INDUSTRIJA JE JEDRO CELE DRUŽBE
V Sloveniji moramo priti do splošnega
dogovora, da je pri razvoju vedno prva industrija,
potem šele storitve in ostala družba. Tak dogovor
je dosegla davno že industrijska Nemčija, ko je
razvojne strategije cele Nemčije poimenovala
Industrija 4.0 – ne Nemčija 4.0. Enako spoznanje
je dosegla EU, ko je paket razvojni strategij
poimenovala Industrija 5.0 , ne družba 5.0. To je
zato, da ne bi močan storitveni lobi prevzel
razvoja v svoje roke in izpustil tako razvoj
industrije, kot tehnologije, ki sta jedro razvoja.
Če pride do glasovanja, je v storitvah zaposlenih
3 krat več oseb, kot v industriji. Po glasovalnem
kriteriju zmagajo vedno storitve (trgovine,
banke, zavarovalnice, turizem, gostinstvo,
transport) nad industrijo, na položaje pridejo
kadri iz storitev, ki se ukvarjajo samo z razvojem
storitev po trgovskih strategijah in predvsem
zaradi EU morajo potrošiti še kak denar za
industrijo, ki jim je odveč. Razvoja gospodarstva
je konec. Pri nas moramo do konsenza: Industrija
je prva v razvoju. Zakaj? Je jedro gospodarstva in
cele družbe. Samo industrija je izvozna (storitve
imajo zanemarljiv izvoz). Samo tehnologija
povzroča pravi razvoj cele družbe in ta je najbolj
skoncentrirana v industriji, kjer so izdelki
dobesedni proizvod najvišjih tehnologij.
Če ima industrija probleme, potem ljudje
zaposleni v industriji nehajo graditi hiše, kupovati
stanovanja in to prestavijo za nekaj let na boljše
čase, ne kupijo novega avta, ampak se vozijo še
kako leto dlje s starim. V bankah zato tudi ne
jemljejo več kreditov. Ljudje ne gredo na morje,
smučanje in zmanjša se turizem. V trgovinah
kupujejo le najnujnejše. Ne kupujejo dragih
oblek, temveč nosijo stare dlje. Če ima industrija
zmanjšan obseg dela, je zmanjšan tudi transport
materialov in delov: tovornjaki, ladje, železnice,
letala,… Kriza iz industrije se torej takoj prenese
v krizo storitev. V zahodnem svetu ljudje že ob
napovedi krize – še predno nastopi, že začnejo
zmanjševati porabo in delajo prihranke za krizo,
itd. Vedo, da v krizi podjetja odpuščajo ljudi.
Storitve in industrija sta del istega organizma, kot
roke in noge npr. V razvitem svetu vsi ljudje to že
vedo.
Pri nas je storitveni lobi usmerjen proti
industriji. Pojmuje industrijo in storitve kot v
vlogi dveh nasprotnih nogometnih ekip, ki igrata
drug proti drugemu, kar izhaja iz naših
ekonomskih šol. Pri nas se storitveni lobi trudi, da
bi amputiral industrijo iz Slovenije in potem
mislijo, da bi bilo v storitveni Sloveniji vse
rešeno.
Trgovsko združenje v Nemčiji je npr. prvo
dalo pobudo za ustanovitev IDTA – Industrial
Digital Twin Association. Trgovci dobesedno
skrbijo, da se industrija razvija, ker drugače vedo,
da bodo tudi oni v krizi. Če sta v krizi industrija
in trgovina s storitvami bank, zavarovalnic,
transporta, potem je v krizi tudi ves državni
sektor zaradi manj pobranih davkov – torej cela
družba.
Industrija je zaradi izvoza najbolj ranljivi del
družbe. Če je na globalnih trgih kriza, je najprej
kriza v izvozni industriji in potem hitro tudi v celi
družbi. Zato je razvoj industrije prva državna
prioriteta pri vseh razvojnih ukrepih in tudi vseh
drugih ukrepih v družbi. Tudi storitve so v prvi
vrsti usmerjene v podporo industriji.
Industrija 5.0 ali tudi peta industrijska
revolucija, je nova in nastajajoča nadgradnja
industrije 4.0, v kateri napredna tehnologija dela
za ljudi in skupaj z njimi, da izboljšajo počutje
ljudi in tudi procese na delovnem mestu za
izdelavo hiper-individualiziranih izdelkov ob
večanju odpornosti podjetij in zagotavljanje
trajnostnega okolja.
6. PRIMERJAVA EU IN JAPONSKIH
TRANSFORMACIJ
1. Imamo zamik med števili transformacij:
A
2
3
4
5
6
7
8
9
1
1
1
7
p
p
p
d
I
I
p
l
j
d
p
m
A
SM '23
Industrij
Jap. 2
avtomat
i
Industrij
5.0 Japo
. Človešk
o
. Močan
dvojčko
v
ročno d
e
. STEM
izobraz
b
poudarj
a
. Kolabor
a
v EU (k
j
. Hiper i
n
EU (nis
o
. Zelena
obeh.
. EU str
a
strategij
e
. Poudarj
e
državi.
1
0. Poudarj
e
(Industr
i
Industrij
1
1. Spajanj
e
humani
s
ne.
1
2. TRŽNO
TALEN
T
. ZAKLJ
V Slove
p
rva razvo
j
p
otem vse
p
reglasuje i
n
d
ružbe.
Zelena t
r
n
dustrija
5
n
dustrija 5
p
odjetij, m
e
j
udi.
Izračun
a
d
igitalnega
p
roduct pa
s
m
ateriala (
D
a 4.0 DE
–
016, je
i
zacije
a 5.0 EU
2
nska 2021
o
osredoto
č
razvoj
s
v
Japonsk
e
e
lo.
multidi
b
a poudar
j
a
spretnosti
.
a
cija v pro
i
j
er ni dovol
j
n
dividualiz
i
o
v naravi l
j
transforma
c
a
tegije ra
z
e
razvijajo
i
e
n inovac
i
e
na roboti
i
ja 4.0)
a 4.0 neust
r
e
znanja
n
s
tike in dru
ž
VOJNO
T
E Z VSE
G
J
UČKI
niji rabim
o
j
na priorit
e
ostalo, k
e
n
dustrijo, s
r
ansformac
5
.0, vend
a
.0 izpušča,
e
st, pokraj
i
a
vanje og
l
potnega li
s
s
sport) in
D
MP – di
g
–
EU 201
1
za dob
o
2
021 = 2.
p
č
ena družba
s
tehnolo
g
e
, EU ludi
s
sciplinarna
j
ena na
.
i
zvodnji m
o
j
ljudi), v J
a
i
rani izdel
k
j
udi), v Jap
o
c
ija in o
d
z
vijajo pol
i
i
nženirji.
i
jski razv
o
zacija in
na Japon
s
r
ezen mod
e
n
e le nar
a
ž
boslovja v
ZAMENJ
A
G
A SVET
A
o
EU konse
n
e
ta (Indus
t
e
r drugače
tem pa je
z
ija je vklju
č
a
r se v
S
z njo pa
in
e ter os
r
l
jičnega o
s
ta izdelka
digitalneg
a
g
ital mater
i
1
= Družb
a
o
inform
a
p
etletka Dr
u
je pri obe
h
g
ijo digit
a
s
tično pou
d
inžen
i
Japonski,
o
čno pouda
r
a
ponski ne.
k
i poudarje
n
o
nski ne.
d
pornost je
i
tiki, Japo
n
o
j imata
avtomatiz
a
s
kem, E
U
l.
a
voslovja,
Japonski,
v
A
VOJNA
A
pri obeh!
n
z: industri
j
t
rija 5.0,
4
storitveni
z
avrt razvoj
č
ena v stra
t
S
loveniji
i
tudi odpo
r
edotočenos
dtisa, izv
e
(DPP – di
a
potnega
i
al passpor
t
a
5.0
a
tike,
u
žbe
h
a
lnih
d
arja
i
rska
EU
r
jena
ni v
e
pri
nske
obe
a
cija
U
je
tudi
v
EU
ZA
ij
a je
4.0),
lobi
cele
t
egiji
i
zraz
r
nost
s
t na
e
dba
i
gital
lista
t
) je
mo
ž
zel
e
sku
p
avt
o
sre
d
ma
n
Ind
u
Sli
k
dan
cel
o
Ind
u
in
do
b
sint
vsa
k
Ind
u
Vir
[1]
R
IEE
E
http
s
ind
u
[2]
M
Dig
i
ž
no samo
z
e
ni dvojče
k
.
Industrija
p
aj s siner
g
o
matizacija
d
njeročno
n
jšata.
Industrija
6
u
strija 3.0
k
a 8: In
d
ašnjega čas
Industr
i
o
to zarad
i
u
strija 60 j
e
tudi vsa
s
robit ljudi,
ezo Indus
t
k
odnevni
u
strije 60.
i
:
R
oberto Sarac
E
Future dire
c
s
://cmte.ieee.
o
u
stry-4-0-to-i
n
M
ichael Grie
v
tal and Physi
c
IZ 4. V 5. IN
D
z
digitaliza
c
4
.0 in In
d
g
ijskimi u
č
ostaja več
n
v
eča, Ind
u
6
0 = Indust
r
d
ustrija 6
0
a
ij
ske strate
g
i
večjih
e
nenehno
r
s
toritvena
ki to dos
e
t
rij 5.0,
4
interakciji
c
o: From Ind
u
c
tions, 18.9.2
0
o
rg/futuredire
c
dustry-5-0/
v
es: Virtually
c
al Twins, bo
o
D
USTRIJSK
O
Go
r
c
ijo. Pojav
l
d
ustrija 5.0
č
inki. Indu
s
n
o. Industri
j
u
striji 4.0
r
ija 5.0 x In
d
0
kot je
d
e
gije je tr
e
sinergijsk
i
r
azvijajoča
družba, k
a
e
gajo tako
,
.0 in 3.
0
s t
e
u
stry 4.0 to I
n
0
22,
c
tions/2022/0
9
Intelligent Pr
o
o
k: Complex
S
O
REVOLUCI
J
r
azd RAKOV
E
Kibernova s.
lj
a se novi
se izvaja
t
s
trija 3.0 k
o
j
a 5.0 stroš
k
in 3.0 j
i
d
ustrija 4.0
d
ro razvo
j
ba spojiti
i
h učinko
v
se industri
j
a
tere cilj
j
,
da izvaja
j
0
in so
e
hnologija
m
n
dustry 5.0,
9
/18/fro
m
-
o
duct System
s
S
ystems
J
O
E
C
p.
7
–
t
a
o
t
k
e
i
h
x
j
a
v
v
.
j
a
j
e
j
o
v
m
i
s
:
IZ 4. V 5. INDUSTRIJSKO REVOLUCIJO
Gorazd RAKOVEC
Kibernova s.p.
______________________________________________________________________________
ASM '23
8
Engineering: Theory and Practice (pp.175-200), Publisher:
American Institute of Aeronautics and Astronautics, julij
2019
https://event.asme.org/Events/media/library/resources/digit
al-twin/Digital-and-Physical-Twins.pdf
[3] DTC Digital Twin Consortium; What is a digital twin?,
3.12.2020
https://www.digitaltwinconsortium.org/initiatives/the-
definition-of-a-digital-twin/
[4] Digital twin, Wikipedia, 12.11.2023
https://en.wikipedia.org/wiki/Digital_twin
[5] Keidanren, Toward realization of the new economy and
society - Outline - April 19, 2016 - Reform of the economy
and society by the deepening of “Society 5.0”
http://www.keidanren.or.jp/en/policy/2016/029_outline.pdf
[6] Cabinet Office, Government of Japan: Examples of
Creating New Value in the Field of disaster prevention
(Society 5.0) 4.11.2023,
https://www8.cao.go.jp/cstp/english/society5_0/bosai_e.ht
ml
[7] Cabinet Office, Government of Japan: What is Society
5.0?, 4.11.2023
https://www8.cao.go.jp/cstp/english/society5_0/index.html
[8] The 6th Science and Technology Basic Plan, Vlada
Japonske, 26.3.2021,
https://www8.cao.go.jp/cstp/english/index.html
[9] European Commission, Directorate-General for
Research and Innovation, Renda, A., Schwaag Serger, S.,
Tataj, D.et al., Industry 5.0, a transformative vision for
Europe – Governing systemic transformations towards a
sustainable industry, Publications Office of the European
Union, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2777/17322
[10] European Commission, Directorate-General for
Research and Innovation, Breque, M., De Nul, L., Petridis,
A., Industry 5.0 – Towards a sustainable, human-centric
and resilient European industry, Publications Office of the
European Union, 2021,
https://data.europa.eu/doi/10.2777/308407